Vitamin K2

Kalcij je mineral, pomemben za gradnjo kosti in zob, elementaren pa je tudi za delovanje srca in ožilja ter prenos živčnih impulzov. Je eden redkih mineralov, za katerega je znano, da ga še posebej ženske v zrelih letih moramo vnašati v znatno večji količini, kakor v mladosti. Priporočen vnos je odvisen od mnogih dejavnikov (spol, starost, napredovanje osteoporoze, hormonska terapija… ).

Vnos kalcija višamo, da bi zmanjšali tveganja pred osteoporozo – boleznijo, pri kateri zaradi pomanjkanja tega minerala kosti postanejo poroznejše, s tem pa tudi bolj krhke in lomljive.

Dodatki kalcija
Mnoga leta se že vodijo razprave o tem, ali so dodatki kalcija v prehrani učinkoviti oziroma katera oblika kalcija je primernejša. Dokazano nujen za resorpcijo kalcija v prebavilih je vitamin D3. Pripravki s koralnim kalcijem so svoj čas doživeli vrhunec priljubljenosti, čeprav stroka njihove uporabe ni podprla. Najbogatejši naravni vir kalcija pa so vsekakor mleko in mlečni izdelki. Pri vnosu kalcija, tudi z živili, pa se vselej zastavlja vprašanje njegove dejanske resorpcije iz črevesja. Znano je tudi dejstvo, da se na splošno resorpcija tega minerala iz črevesja z leti slabša.

Kalcij in ateroskleroza
Tveganje za srčni infarkt se je nekoč direktno povezovalo z ravnijo holesterola v ožilju, novejša dognanja pa tveganje povezujejo s kalcinacijo ožilja. Nevarno dejstvo vezano za kalcij je namreč, da se le-ta odlaga v notranje stene ožilja ter v srčne zaklopke in tako sodeluje pri napredovanju ateroskleroze. Aterosklerotični plak (obloge) v ožilju namreč lahko vsebuje kar do 20 % kalcija. Višja je kalcifikacija ožilja – več kalcija vsebuje plak. V novejšem času se zato napredovanje ateroskleroze lahko diagnosticira prav z merjenjem ravni kalcija v arterijah (tomografija).

Kalcinacija ožilja se prične zgodaj – v tridesetih oziroma štiridesetih letih življenja. Seveda si vsi želimo, da bi jo lahko kako preprečili ali celo zmanjšali njen obseg. Po drugi stani si prizadevamo ohraniti optimalno raven kalcija v telesu in čvrste kosti. Nasprotujoče si trditve vezane za kalcij nas zato lahko upravičeno begajo: kako naj vemo, ali se bo kalcij, ki ga zaužijemo, odlagal v naše kosti in jih krepil ali pa bo »šel« v ožilje in tako višal tveganje pred aterosklerozo in srčnim infarktom? Tega drugega si namreč vsekakor ne želimo.

Novejše raziskave poročajo o pomembni vlogi vitamina K2, imenovanega tudi menakinon 7 ali, skrajšano, »MK-7«, pri izkoristku kalcija v telesu. Ugotovljeno je, da je vitamin K2 sestavni del encima, ki igra pomembno vlogo pri mineralizaciji kosti.

Vitamin K2 – manjkajoči člen
Novejše raziskave poročajo o pomembni vlogi vitamina K2, imenovanega tudi menakinon 7 ali, skrajšano, »MK-7«, pri izkoristku kalcija v telesu. Ugotovljeno je, da je vitamin K2 sestavni del encima, ki igra pomembno vlogo pri mineralizaciji kosti. Vitamin K2 namreč direktno sodeluje pri tvorbi kostnih beljakovin oziroma pri procesu vezanja kalcija v kostno maso. Zato pri nezadostnih količinah vitamina K vezava kalcija v kosteh ni možna, posledično pa so zlomi kosti pogostejši.

Vitamin K2 tudi v arterijah aktivira določene beljakovine, in sicer MGP beljakovine, odgovorne za preprečevanje odlaganja kalcija na notranjost žilne stene. Na ta način ta vitamin zavira v ožilju tvorbo oblog, ki so predpogoj za aterosklerozo. Enake lastnosti vitamina K2 se odražajo tudi v preprečevanju nalaganja kalcija v hrustanec in mehka tkiva in s tem zaviranje otrditve hrustanca. Vitamin K2 tako učinkovito veže kalcij v kosteh, preprečuje pa njegovo nalaganje v ožilje, hrustanec in mehka tkiva. Kalcij se tako s pomočjo tega vitamina v telesu veže samo tam, kjer je to za telo koristno. Zato je tudi izkoristek kalcija v telesu veliko boljši.

Začetek številnih znanstvenih študij je sprožilo opažanje znanstvenikov, da je na Japonskem na splošno manj ateroskleroze ter osteoporoze kot na evropskem območju. Šele pred kratkim pa je bilo ugotovljeno, da je vzrok v prehrani. Priljubljena japonska tradicionalna hrana »natto«, ki jo Japonci izdelujejo iz fermentirane soje, je namreč izredno bogata z vitaminom K2. Tega vitamina pa žal primanjkuje v evropskem načinu prehranjevanja. Prehranjevalne navade ljudi zahodne civilizacije so večinoma povezane z vitaminom K1 (zelena, listnata zelenjava), čigar absorpcija v telesu je nizka (izkoristek 5-20 %).

K2 – varen in učinkovit
Klinične študije so ugotovile, da se naravni vitamin K2 izredno dobro absorbira v telesu. V telesu se naravni vitamin K2 zadrži dlje časa od umetnega vitamina K2 ali vitamina K1 (ki, žal, prevladuje v naši prehrani). Vitamin K1 namreč telo shranjuje izključno v jetrih, vitamin K2 pa prehaja tudi v druga tkiva in tako lahko deluje tudi zunaj jeter. Verjetno je tudi zato njegovo delovanje tako učinkovito. Osemletna klinična študija, zaključena letos, na Nizozemskem, opravljena na skupini 16.057-ih žensk v starosti 49 – 70 let, je dokončno potrdila, da povečanje vnosa naravnega vitamina K2 zmanjšuje tveganje pred aterosklerozo, medtem ko uživanje vitamina K1 na zdravje ožilja ni pokazalo nobenega vpliva.

Raziskave poročajo tudi o varnosti naravnega Vitamin K2. Dejstvo, da na Japonskem s hrano uživajo naravni vitamin K2 v presežnih koncentracijah že stoletja, brez kakšnih stranskih učinkov, to poročanje še dodatno podkrepi. Previdnost je nujna le pri pacientih, ki se zdravijo z antikoagulanti (npr. z varfarinom). V takem primeru je pred začetkom dodajanja naravnega vitamina K2 nujen predhodni posvet z zdravnikom.

Nova, revolucionarna dejstva o vitaminu K2 nudijo popolnoma nov pristop preventivi pred sodobnimi boleznimi. Tako sedaj vemo, da za zdravo okostje ni pomemben samo zadostni vnos kalcija in vitamina D3, vendar je potrebno skrbeti tudi za vnos zadostne količine vitamina K2. Zelo pomembno je vedenje, da ta vitamin skrbi tudi za preprečevanje nezaželjene kalcinacije ožilja in hrustanca. S skrbjo za raznovrstno prehrano, zadostni vnos kalcija, vitamina K2 ter vitamina D3 pa je najbolje začeti že v obdobju odraščanja. Prav tako ne smemo pozabiti na pomembnost telesne dejavnosti od otroštva dalje.