Vitamin C

VITAMIN C je glavni antioksidant v našem telesu in eden od življenjsko najpomembnejših vitaminov. Je najboljša obramba telesa proti prostim radikalom, ki se nenehno proizvajajo v tkivih v našem telesu,  še posebej pospešeno zaradi stresa, kajenja in  onesnaženja okolja.

Znana je njegova pomembna vloga pri preprečevanju skorbuta. Klinične raziskave so pokazale, da vitamin C lahko zaščiti pred okužbami, boleznimi srca in ožilja, vnetju sklepov (artritis) in pri nekaterih vrstah raka (preprečevanje ali zdravljenje). Pri pomanjkanju vitamina C v našem telesu se pogosteje pojavljajo modrice, krvavijo nam dlesni, rane se slabo celijo. Obstajajo tudi klinične raziskave zaščitne vloge vitamina C pri očesni mreni in  Alzheimerjevi bolezni.

Dodatno uživanje vitamina C se priporoča starejšim ljudem, nosečnicam, osebam ki so vsakodnevno podvržene stresu, športnikom in otrokom predvsem kot zaščita organizma v času viroznih in prehladnih obolenj, tudi kot naravno sredstvo za ohranjanje zdravja ter pri enolični in neuravnoteženi prehrani (tudi zaradi shujševalnih diet). Priporoča se tudi kadilcem, ženskam, ki več let redno jemljejo kontracepcijske tablete ter ljudem, ki so na delovnem mestu izpostavljeni različnim sevanjem (npr delo za računalnikom).

Kako vitamin C deluje
Vitamin C deluje v našem organizmu kot antioksidant in nas varuje pred nekaterimi boleznimi in degeneracijskimi posledicami staranja. Vitamin C pomaga našimi celicam, da rastejo in ostanejo zdrave, sodeluje pa tudi pri odzivu telesa na okužbo in stres.
Ugotovljeno je, da je vitamin C vpleten v delovanje celic imunskega sistema.

Telo ga potrebuje pri boju proti vrsti virusov, saj spodbuja nastajanje  pomembnih imunskih celic limfocitov T, blaži vnetja, izboljša delovanje protiteles pri alergijskih reakcijah, je naravni antihistaminik in spodbujevalec našega imunskega sistema.

Vitamin C sodeluje pri odzivu telesa na okužbo in stres, potreben pa je predvsem za obnovo celic v telesnih tkivih, dlesnih, žilah, kosteh in zobeh. Med nosečnostjo, dojenjem, pri čezmernem delovanju ščitnice (tiroksikoza), pri vnetjih, različnih operacijah in opeklinah se potreba po vitaminu C močno poveča. Povečana je potreba po vitaminu C tudi pri hiperglikemiji (stalna previsoka raven glukoze v krvi) in /ali hipoinzulinemiji, pri katerih je  zaviran prenos L-askorbinske kisline v celice, kar lahko posledično vpliva na razvoj bolezni srca in ožilja.

Vitamin C  pomaga telesu učinkovito uporabljati železo ker sproži redukcijo železa iz Fe 3+ v Fe 2+ obliko, katera je primerna za vsrkanje železa iz prebavil, ker ta lažje prehaja skozi membrane.

Ugotovljeno je, da je vitamin C vpleten tudi v metabolizem holesterola.

Vitamin C je (za razliko od vitamina A, D, E in K) vodotopen, kar pomeni, da ga telo ne more skladiščiti za dlje časa. To pomeni, da se telo mora nenehno oskrbovati s tem vitaminom, (ne samo v času gripe in prehladov).

Trenutno zakonodaja priporoča dnevni vnos vitamina C v količini 60 mg kot preventivo zoper skorbuta, vendar novejše raziskave kažejo, da so pri povečanih potrebah po vitaminu C zaradi  visoke psihične ali fizične preobremenjenosti – stresa, kajenja, pitja veliko kofeina, bolezni ali nosečnosti, potrebne večje količine vitamina C in sicer 250 do 1000 mg.

Po nekaterih virih je pri kadilcih  priporočen dnevni vnos 200-300 mg/dan, da bi dvignili raven vitamina C v telesu na raven nekadilca. Za maksimalno zaščito pred oksidacijskimi poškodbami je priporočen vnos 50 mg vitamina  C za vsako pokajeno cigareto.

Oblike vitamina C:

  • Če jemo sadje in zelenjavo 5 do 9 krat na dan zaužijemo s hrano zadostne količine vitamina C. Najpomembnejši naravni viri vitamina C so agrumi, jagodičje, paradižnik, paprika, zelena in listnata zelenjava, krompir, ipd. Vendar tudi če je naša prehrana bogata z naravnimi viri vitamina C, se je potrebno zavedati, da je delež vitamina C v posameznih živilih odvisen od številnih dejavnikov. Skladiščenje sadja in zelenjave v hladilnicah namreč močno zmanjša količino vitamina C v sadju oz. zelenjavi, tudi pasterizacija mleka in naravnih sokov uniči skoraj ves vitamin C. In če pomislimo še na to, da so najpogostejši načini priprave jedi dolgotrajno kuhanje, pečenje in cvrtje, ki še dodatno zmanjšajo količino zaužitega vitamina C, potem se preprosto moramo vprašati koliko vitamina C dejansko zaužijemo.
  • Če z vsakodnevno prehrano ne zaužijemo dovolj vitamina C, si lahko pomagamo s prehranskimi dopolnili.

Vitamin C v prehranskih dopolnilih obstaja v treh glavnih oblikah:

  • navadna askorbinska kislina, ki zaradi kislosti povzroča želodčne težave in erozijo zobne sklenine
  • Vitamin C v obliki soli askorbinske kisline
  • Ester C, od predhodnih močno različna, naravna oblika vitamina C, ki vsebuje tudi pomembne rudnine ter pomembne metabolite vitamina C kot npr treonate, ki lahko povečajo vnos vitamina C v telesne celice in tkiva. Vitamin C je v obliki  rudninske soli askorbinske kisline in zato ni kisel, tako da tudi veliki odmerki ne povzročajo želodčnih težav, pri  žvečenju pa ne pride do erozije zobne sklenine

Ester C je zapletena mešanica mnogih oblik vitamina C, vključno z askorbati (kalcijev  askorbat 78-84%), dehidroaskorbati* (DHA) 5-9% ter metaboliti vitamina C (kalcijev treonat < 3%, ksilonati in liksonati v sledovih) Ca-oksalat < 0,4%, Ca-karbonat < 4,5%, vlaga < 2%.
*soli dehidroaskorbinska kislina, ki  je oksidirana oblika vitamina C

Klinične raziskave v krvni plazmi in seču so pokazale, da se Ester C v primerjavi z navadnim vitaminom C z večjo lahkoto vsrka in počasneje izloči, ker je le-ta manj ioniziran oziroma bolj topen v maščobah,  ima večjo molekularno težo in ga zaradi tega  ledvica počasneje izločijo.

Klinično je dokazano tudi, da metabolit Ca-treonat pospešuje vsrkanje vitamina C od strani limfocitov T.

Uporabljena literatura:

  • Gruenwald, J; Graubaum H-J; Busch, R; Bentley, Ch: Safety and Tolerance of Ester-C Compared With Regular Ascorbic Acid. Advances in Therapy, Volume 23 No.1, 2006
  • Van Straten M, Josling P, B.Sc. Hons: Preventing the Common Cold with a Vitamin C supplement: A Double-Blind, Placebo-Controlled Survey. Advances in Therapy, Volume 19 No. 3, 2002
  • Bush, MJ; Verlangieri, AJ: An acute study on the relative gastro-intestinal absorption of a novel form of calcium ascorbate. Research Communications in Chemical Pathology and Pharmacology 57: 137-140. 1987
  • Wright, JV; Suen, RM; Kirk, FR: Comparative studies of »Ester-C« versus L-ascorbic acid. International Clinical Nutrition Review 10: 267-270. 1990
  • Fay, MJ; Bush, MJ; Verlangieri, AJ: Effects of cytochalasin B on the uptake of ascorbic acid and glucose by 3T3 fibroblasts. Mechanism of impaired ascorbate transport in diabetes. Life Sciences 46:619-624. 1990
  • Verlangieri, AJ; Fay, MJ; Bannon, AW: Comparison of the anti-scorbutic activity of L-ascorbic acid and Ester-C in the non-ascorbate synthesizing Osteogenic Disorder Shinogi (ODS) rat. Life Sciences 48: 2275-2281. 1991
  • Fay, MJ; Verlangieri, AJ: Stimulatory action of calcium L-threonate on ascorbic acid uptake by a humanFay, MJ; Bush, MJ; Verlangieri, AJ: Effect of  aldonic acids on the uptake of ascorbic acid by 3T3 mouse fibroblasts and human T lymphoma cells. General Pharmacology 25: 1465-1469. 1994
  • Hunt, H.; Rice, T.: Comparative efficacy of Inter-Cal »Ester-C« calcium ascorbate. Results of a study prepared for Inter-Cal Corporation by the Life Management Group, Inc., La Jolla, CA 92037, 1995
  • Hemila H. Vitamin C and common cold. Br J. Nutr, 1992
  • Peters EM, Goetzsche JM, Grubbelaar B. Noakes TD. Vitamin C supplementation reduces the incidence of upper-respiratory-tract infection in ultramarathon runners. Am J Clin Nutr., 1993
  • Jacques PF. Effects of vitamin C on high-density lipoprotein cholesterol and blood pressure. J Am Coll Nutr, 1992
  • Hallfrish J. Singh VN, Muller DC, Baldwin H., Bannon ME, Andres R. High plasma vitamin C associated with high plasma HD2- and HDL2 – Cholesterol. Am J. Clin Nutr. 1995
  • Simon SA: Vitamin C and cardiovascular disease: A Review: J Am Coll Nutr, 1992
  • Bendich A, Machlio LJ, Scandurra O: The antioxidant role of vitamin C. Adv. Free Radical Bio Med, 1986
  • Block G.: The data support a role for antioxidants in reducing cancer risk. Nutr Rev, 1992