Hitozan

Hitozan pridobivamo iz hrustančnih lupin morskih živali, največkrat iz hrustanca rakovic in jastogov. 

Iz lupine, ki jo pri uživanju rakov najpogosteje zavržemo, lahko namreč pridobivamo hitin, to je polisaharidni polimer, ki ima zgradbo podobno celulozi, sestavljajo pa ga večinoma nerazvejane verige N-acetil-D-glukozamina.

Bolj zanimiv od hitina, in v zadnjih letih tudi zelo iskan, je hitozan, polisaharidni polimer, ki ga s procesom deacetilacije (proces s katerim odstranimo acetilno skupino) pridobivamo iz hitina, pri čemer nastane deacetiliran hitin, ki ga enostavneje imenujemo hitozan. Slednjega sestavljajo verige D-glukozamina, zato se hitozan pogosto opredeljuje tudi kot bogat vir in prehranski dodatek glukozamina.

V svetu se hitozan kot prehranski dodatek uporablja že kar nekaj let. Še zlasti v zadnjem času, ko so znanstveniki v ZDA, Italiji, Franciji ter na Finskem, Norveškem in Japonskem uspeli dokazati, da ima hitozan v človeškem organizmu funkcijo vlaknine, poleg tega pa tudi sposobnost vezave maščob. Ker je za naš organizem praktično neprebavljiv in ker lahko nase veže maščobe, ki jih s hrano zaužijemo, strokovnjaki predvidevajo, da je uživanje hitozana še posebej primerno za osebe, ki imajo prekomerno telesno težo oziroma za tiste ljudi, ki želijo, s pomočjo prehranskih dopolnil, zmanjšati tveganje za razvoj ateroskleroze in drugih z aterosklerozo povezanih obolenj, ki se razvijejo zaradi povišane koncentracije holesterola in različnih maščobnih delcev v krvi oziroma zaradi prekomernega uživanja maščob ali bolje rečeno z maščobami bogate prehrane. Različne znanstvene raziskave so namreč pokazale, da se maščobe iz hrane v našem organizmu vežejo na hitozan, še preden pride do popolne razgradnje le–teh.

Pri vezavi maščob se hitozan spremeni v gelu podobno tvorbo, absorpcija maščob iz hrane pa se s tem prepreči, zato se maščobe neprebavljene izločijo iz našega organizma. Ob sočasnem uživanju hitozana in hrane naj bi se absorpcija maščob iz hrane zmanjšala tudi zato, ker naj bi se hitozan vezal z žolčnimi kislinami in s tem še dodatno vpliva na metabolizem maščob in na koncentracijo holesterola v naši krvi. Kljub nespremenjeni količini zaužitih maščob lahko tako s pomočjo hitozana zmanjšamo dejanski izkoristek zaužitih maščob v našem organizmu in s tem vplivamo tudi na količino kalorij, ki jih lahko organizem z zaužitjem določene hrane izkoristi.

Zaradi omenjenih lastnosti se hitozan največkrat priporoča kot učinkovito prehransko dopolnilo pri različnih dietah, predvsem pa ob uživanju mastne in kalorične hrane.

Uživanje hitozana se odsvetuje osebam z alergijo oziroma intoleranco na alergene v školjkah ali drugih lupinarjih, predvsem rakih, obenem pa strokovnjaki odsvetujejo tudi neprekinjeno vsakodnevno uživanje hitozana za obdobja daljša od 8 tednov oziroma 2 mesecev.