Cink

Tako kot vitamini so tudi minerali nujne sestavine zdrave prehrane oziroma so esencialna hranila, ki jih naše telo potrebuje za svoje nemoteno delovanje.

Nekatere minerale, kot so natrij, klor, kalij, fosfor, kalcij in magnezij, štejemo k makrohranilom, ker jih telo potrebuje v razmeroma veliki količini, pravimo jim tudi makroelementi. Ostali minerali pa so mikrohranila, ker jih telo potrebuje v majhnih količinah. Imenujemo jih tudi oligominerali (minerali v sledovih). K slednjim štejemo predvsem železo, baker, mangan, molibden, selen, jod, fluor in cink.

Cink je v telesu zelo razširjen, saj sestavlja oziroma omogoča delovanje več kot 200 različnih encimov, tudi tistih, ki sodelujejo pri izdelavi nukleinskih kislin RNK in DNK. Največ cinka je v kosteh, jetrih, prostati in modih, medtem ko je njegova koncentracija v krvi odvisna predvsem od količine cinka v naši prehrani. Bogati prehranski viri cinka so meso, jetra, jajca in morski sadeži, medtem ko ga je v žitaricah običajno zelo malo. Poleg tega vsebujejo polnozrnate žitarice določene sestavine (vlaknine in fosfate), ki zavirajo absorpcijo cinka v našem organizmu oziroma zmanjšajo izkoristek cinka v organizmu in lahko zato povzročijo pomanjkanje le-tega tudi takrat, ko smo s hrano (predvsem hrano rastlinskega izvora) zaužili priporočljivo in potrebno količino cinka.

V našem organizmu ima cink izredno velik pomen, saj sodeluje v številnih bioloških sistemih in kot tak zagotavlja rast in razvoj organizma, omogoča spolno dozorevanje oziroma spolno zrelost in sposobnost reprodukcije, s pomočjo cinka se lahko na primer naše oko ponoči prilagodi na temo, naš jezik in usta pa lahko zaznavajo različne okuse hrane in živil. Pomembno funkcijo ima tudi pri tvorbi in sproščanju insulina, pri ohranjanju zdrave kože, zdravih in sijočih las, hkrati pa omogoča tudi hitro celjenje ran ter močne obrambne sposobnosti našega organizma.

Cink je potreben za potek številnih obrambnih mehanizmov našega organizma, strokovnjaki pa predvidevajo, da je njegovo delovanje povezano z aktivnostjo limfocitov T (levkociti T sodelujejo pri varovanju pred virusnimi okužbami, poleg tega pa lahko prepoznajo in uničijo nekatere rakave celice) ter s stabilizacijo celičnih membran, ki zagotavlja imunost posameznih telesnih celic. Cink, ki je, skupaj z bakrom, vključen tudi v strukturo encima superoksid dismutaze, ima kot tak sposobnosti močnega antioksidanta ter lahko ščiti naše telo pred prostimi radikali oziroma pred prehitrim staranjem. Ker je vključen v sintezo spermijev in testosterona, pa je cink pomemben tudi kot element za ohranjanje zdrave in normalne moške plodnosti.

Med simptomi pomanjkanja cinka so izguba teka, izguba telesne teže, izpadanje las, prhljaj v lasišču, diareja, motnje pri spanju, dermatitis, nočna slepota in okvara okusa. Spolni razvoj je lahko upočasnjen, pri moških pa je zmanjšano nastajanje semena. Včasih pride tudi do upočasnjene rasti, zmanjšanja odpornosti za okužbe in slabšega celjenja ran. Pri otrocih je prvi simptom upočasnjena rast, izguba teka, okvara okusa ter nizka vsebnost cinka v laseh.

Pomanjkanje cinka zdravimo tako, da ga dodajamo prehrani. Da bi preprečili njegovo pomanjkanje, pa je priporočljivo, da dnevno zaužijemo dovolj s cinkom bogate hrane in živil oziroma, da se prehranjujemo redno in uravnoteženo. Osebam, ki se prehranjujejo neredno in enolično ter kadilcem, nosečim in doječim materam, vrhunskim športnikom, starejšim osebam, ob povečanem psihičnem ali fizičnem naporu (stres), pri zmanjšanju imunske odpornosti, slabem počutju in razpoloženju, izgubi apetita ter pri potenju oziroma povečani izgubi tekočine, se priporoča tudi uživanje prehranskih dopolnil cinka.

Arhiv: